Ogenj je že tisočletja temeljni del človeške civilizacije, saj zagotavlja toploto, svetlobo in sredstvo za kuhanje hrane. Toda ali ste kdaj razmišljali o znanosti za ognjem? Zgorevanje je kemična reakcija, do katere pride, ko se vir goriva poveže s kisikom, da proizvedejo toploto, svetlobo in različne stranske produkte.

V svojem bistvu je zgorevanje kompleksen proces, ki vključuje hitro oksidacijo vira goriva. Ko se vir goriva, kot je les ali bencin, segreje na temperaturo vžiga, sprosti hlapne pline, ki se združijo s kisikom v zraku. Ta reakcija proizvaja toploto in svetlobo ter ogljikov dioksid, vodno paro in druge stranske produkte.

Razumevanje znanosti, ki stoji za zgorevanjem, je bistvenega pomena za različne industrije, vključno s proizvodnjo energije, transportom in proizvodnjo. S proučevanjem lastnosti različnih goriv in njihovih značilnosti zgorevanja lahko inženirji in znanstveniki optimizirajo učinkovitost procesov zgorevanja in zmanjšajo škodljive emisije.

Eden od ključnih konceptov pri zgorevanju je stehiometrija reakcije, ki se nanaša na idealno razmerje med gorivom in kisikom, da pride do popolnega zgorevanja. Če je prisotne nezadostne količine kisika, je zgorevanje lahko nepopolno, kar povzroči nastanek ogljikovega monoksida in drugih škodljivih onesnaževal. Po drugi strani pa lahko presežek kisika povzroči neučinkovito zgorevanje in izgubljeno gorivo.

Temperatura vira goriva ima prav tako ključno vlogo v procesu zgorevanja. Temperatura vžiga je najnižja temperatura, pri kateri se vir goriva spontano vname, medtem ko je temperatura plamena najvišja temperatura, dosežena med zgorevanjem. Z nadzorovanjem temperature vira goriva lahko inženirji optimizirajo učinkovitost zgorevanja in zmanjšajo emisije.

Poleg temperature na hitrost zgorevanja vplivajo dejavniki, kot so površina vira goriva, koncentracija…